SOKO G-4 Super Galeb
| G-4 Super Galeb | ||
|---|---|---|
| ||
| Opis | ||
| Tip | šolsko/lahko bojno reaktivno letalo | |
| Posadka | 2 | |
| Prvi polet | 17. julij 1978 | |
| Uveden v službo | 1983 | |
| Proizvajalec | SOKO/Lola Utva | |
| Mere | ||
| Dolžina | 11.86 m | |
| Razpon kril | 9.88 m | |
| Višina | 4.28 m | |
| Površina kril | 19.50 m² | |
| Teže | ||
| Prazno | 3,250 kg | |
| Opremljeno | 6,330 kg | |
| Pogon | ||
| Motor | 1x licenčni Rolls-Royce Viper 632-46 | |
| 17.8 kN | ||
| Zmogljivost | ||
| Največja hitrost | 910 km/h | |
| Bojni dolet | ||
| Najdaljši dolet | 1,700 km | |
| Operativna višina | 15,000 m | |
| Hitrost vzpona | 30 m/sec | |
| Obremenitev kril | ||
G-4 Super Galeb je enomotorno nizkokrilno dvosedo vojaško letalo za osnovno in prehodno šolanje, operativno urjenje in neposredno podporo Jugoslovanskega izvora, izdelano v tovarni SOKO/Lola Utva.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Letalo je prvič poletelo 17. Julija 1978, serijska proizvodnja pa se je začela leta 1983. Namen izgradnje tega letala je bila zamenjava takrat že zastarelih Galeba G-2 in Lockheeda T-33 v Jugoslovanskem vojnem letalstvu. G-4 Super Galeb ni nadgradnja Galeba G-2, kot je to napisano v nekaterih letalskih knjigah, saj se že po obliki vidi, da je to popolnoma drugo letalo.
Razvoj
[uredi | uredi kodo]V zgodnjih devetdesetih je G-4 kandidiralo v natečaju JPATS (Joint Primary Aircraft Training System) v ZDA, kjer je bil tudi zelo visoko ocenjen s strani ameriških preskusnih pilotov. Na natečaju nato ni uspelo, saj je bilo na koncu, izmed vseh 9 prijavljenih letal, izbrano letalo T-6 Texan II, sicer ameriška različica Pilatusa PC-9. Velik del krivde gre tudi na račun takratne nestabilnosti in kasnejšemu razpadu Jugoslavije.
Zasnova je bila tudi enosedežna različica letala G-4, ki bi kasneje po vsej verjetnosti dobila ime G-5. Različica bi imela bistveno večje sposobnosti na bojišču vključno z radarjem. Projekt G-5 so opustili zaradi razpada Jugoslavije.
G-4M Super Galeb
[uredi | uredi kodo]Najnovejša različica letala G-4 je Galeb G-4M, ki je sedaj v končni preizkusni fazi, načrtovanih s strani podjetja Lola Utva. Preizkušanje se izvaja v letalskem preizkusnem centru v Batajnici. V primerjavi z verzijo G-4, lahko G-4M nosi dosti več bojnega tovora, ima izboljšane letalske sposobnosti, vgrajen nav/attack sistem, sistem HUD (kratica za heads-up display), ter izpolnjuje zahteve za sistem HOTAS (kratica za hands on throttle-and-stick), na nosilcih za orožje pa lahko nosi rakete zrak-zrak ter zrak-zemlja. Srbija ima namen vsa letala G-4 nadgraditi v verzijo G-4M.
G-4MD
[uredi | uredi kodo]Nova različica z najsodobnejšo elektroniko, vendar pa je ta projekt še v nastajanju.
Izvedenke
[uredi | uredi kodo]- G-4 : letalo s polno bojno konfiguracijo
- G-4š : neoborožena šolska izvedba
- G-4t : letalo za vleko tarč
- G-4M : prototip
Operativna služba
[uredi | uredi kodo]Prvotno je bilo letalo namenjeno za šolanje pilotov, vendar pa se je kasneje odlično izkazalo tudi na bojnem področju.
G-4 je doživel obsežen spopad v Bosanski ter Kosovski vojni, kjer je bil v oporo kopenski vojski Srbije. Uporabljen je bil za zemeljske cilje. Med Bosansko vojno je Vojska republike Srbske poročala o uporabi Super galeba G-4. Uradniki Vojnega letalstva ZDA trdijo, da so sestrelili nekaj Super galebov G-4, vendar so bile te trditve umaknjene. Kajti edine uradne izgube z Vojske republike Srbske so bile 6 Jastrebov J-21 in dva Orla J-22.
Z letali je uspešno nastopala tudi letalska akrobatska skupina Leteče zvezde, vendar pa je bilo vseh 7 letal uničenih med bombardiranjem letal zveze NATO v Podgorici.
Oborožitev
[uredi | uredi kodo]Dvocevni top 23 mm pod trupom in 4 nosilci pod krili za skupen tovor 1200 kg. Kot dodatek ima G-4M povečano nosilnost na 1950 kg in dva dodatna nosilca za rakete zrak-zrak tipa R-60/AA-8 Aphid. Prav tako lahko nosi izstrelke tipa AGM-65 Maverick, radijsko vodene izstrelke tipa Grom-A (Jugoslovanska kopija Ruskih AS-7 Kerry in pa TV-vodljive izstrelke zemlja-zrak, Grom-B, ki jih je Srbija zamenjala kot zamenjavo za izstrelke Maverick. Trenutno pa so v razvoju lasersko vodljive bombe.
Uporabniki
[uredi | uredi kodo]Trenutni uporabniki
[uredi | uredi kodo]
Vojno letalstvo Srbije – operativnih 35 G-4s, nadgrajenih v G-4M.
Vojno letalstvo Mjanmarja – operativnih 6 G-4s
Vojno letalstvo Črne gore –2 G-4s niso v operativni uporabi
Prejšnji uporabniki
[uredi | uredi kodo]
Jugoslovansko vojno letalstvo – operativnih 60
Vojno letalstvo Federativne republike Jugoslavije/Srbije in Črne gore – operativnih 40
Sorodna letala
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Yugoimport-SDPR
- Aerosvet Magazine; (entry on it from the International Directory of Design Arhivirano 2007-09-28 na Wayback Machine.
- Aeroflight
